Med domom in pisarno

Če bi mi kdorkoli dve leti nazaj zatrdil, da bomo v letu 2020 delo opravljali pretežno od doma, na online sestankih, zleknjeni na domačem kavču, oblečeni v trenirko in s prenosnikom v roki, bi se mi zdelo, da opisuje moj popoln scenarij.

Kaj je namreč boljšega, kot opravljati delo doma. V mojih mislih je bil to idealen primer združevanja prijetnega s koristnim, vendar pa je današnja situacija, tako kot marsikomu, moje idealiziranje postavila na majave temelje. Delo od doma se je pri večini izkazalo za vse prej kot idealno, meje med prostim časom in delom, so se počasi a vztrajno zabrisovale, dnevna soba kar naenkrat ni bila več mesto za sprostitev in uživanje po napornem dnevu ampak hkrati tudi konferenčna soba in pisarna. 

Podjetja s(m)o se izziva lotila na različne načine, a vsi v prizadevanju, da najdemo kar najboljšo rešitev za naše sodelavce, ki bo hkrati ohranjala enako stopnjo motivacije, zagona in produktivnosti ter zaposlenim zagotavljala varnost v trenutnih epidemoloških razmerah. In danes, ko smo že globoko v pandemiji in smo novo realnost sprejeli za samoumevno, se sprašujem, kakšna bo prihodnost? Bomo še kdaj neobremenjeno skupaj sedeli v sejni sobi in sklepali nova sodelovanja? Se rokovali na kongresih, poslovnih srečanjih in družili na teambuildingih?

Na veliko stvari v prihodnosti nimamo vpliva. Predvidevati, kaj nam bo le-ta še prinesla, bi verjetno lahko enačili z iskanjem igle v senu, vsekakor pa se nanjo lahko pripravimo. In ker bi pri tem radi kar najbolje pomagali vsem, ki boste v prihodnjih mesecih postavljeni pred sprejemanje odločitev, smo na enem mestu želeli zbrati nekaj odzivov, ki smo jih prejeli s strani naših partnerjev in zaposlenih. 

Kakšno pa je, glede dela od doma, trenutno stanje v naši državi? V anketi, ki smo jo opravili med našimi sledilci, je le 32 procentov takih, ki trenutno delo opravlja izključno od doma. Vsi ostali delo opravljajo na lokaciji ali pa so se njihovi delodajalci odločili za različne kombinacije prehajanja med delom od doma in v pisarni. Mnenja o alternativnih oblikah dela, se nedvomno razlikujejo. Nekaterim takšno delo ustreza, spet drugi hrepenijo po dnevu, ko se bodo lahko za polni delovni čas vrnili v pisarne, večina pa se najde v skupini, za katere je idealen scenarij kombinacija obojega. Tako meni tudi Katja Bošnak, kadrovnica na fakulteti za strojništvo: 

»Od doma delamo približno 2x tedensko, 3x tedensko pa smo v pisarni. Menim, da bi bilo zelo dobro, da bi tudi v prihodnje obdržali tak način dela, saj je omenjeno delovno okolje bolj pestro, deluje motivacijsko in ustvarja prostor za inovacije ter razvoj.«

Med vprašanimi v anketi je bilo mnenje podobno. Kar 73 procentov vseh vprašanih si želi v prihodnosti nadaljevati s kombinacijo obojega, dela od doma in v pisarni. Za 17 procentov bi bil idealen scenarij, delo opravljati le v pisarni, le 10 procentov vprašanih pa je takšnih, ki jim odgovarja delo, ki se opravlja izključno od doma.

Na splošno opažamo, da so se dela od doma lažje navadili sodelavci, katerih delo zahteva natančnost in strokovnost, kar je potrdil tudi Igor Željan, vodja prodaje na MojeDelo.com.

»Pri nas smo delo organizirali s seznamom prisotnosti, s katerim najlažje zagotavljamo varnostno razdaljo in vzdržujemo vsa priporočila NIJZ. Načeloma so sodelavci v pisarnah prisotni dvakrat tedensko, ostale dni pa delo opravljajo od doma. Našim zaposlenim, ki imajo bolj natančno delo, tak režim zelo odgovarja, saj imajo doma več miru in se lažje zberejo, kot v pisarni, kjer imamo open office. Nam prodajnikom, pa tak nov režim povzroča nemalo skrbi, saj smo navajeni stikov in sestankov v živo in moram priznati, da nam tega že kar pošteno primanjkuje.«

Kakšni pa so najpogostejši režimi 'kolobarjenja' za katerega so se v preteklem letu odločila podjetja? Med vprašanimi, ki opravljajo kombinacijo dela od doma in v pisarnah je 8 procentov takšnih, ki uporabljajo tedenski režim menjave, kjer sodelavci en teden delo opravljajo od doma in naslednji teden pa so prisotni v pisarni. Največ, 42 procentov, delo dva dni tedensko opravlja od doma, 3 dni v pisarni, 25 procentov pa jih je doma le en dan v tednu, ostale štiri pa se na delo vozijo v pisarno.

Vseeno pa je, pred sprejetjem odločitve o režimu, ki ga bomo v podjetju vpeljali, na mestu tudi razmislek, kakšne posledice lahko le-ta prinese dolgoročno. Kar nekaj naših strank in tudi na Karieri, enotnega modela nismo sprejeli, saj smo le na tak način lahko bolj vplivali na zmanjšanje dolgoročnih posledic na naše zaposlene in njihovo delo. Kot pravi Tilen Prah, prokurist na podjetju Kariera d.o.o., naša primarna naloga ostaja zagotavljanje varnega okolja za zaposlene, pa vendar ob tem ne smemo pozabiti na ostale dejavnike.

»Iskreno, večina podjetij je bila primarno ''prisiljena'' sprejeti model dela od doma zaradi zdravstvenih razlogov. Ti razlogi so seveda še vedno najpomembnejši, počasi pa v ospredje prihajajo tudi razmisleki v zvezi z ekonomskim, ter nenazadnje sociološko/psihološkim vidikom take organizacije dela. V storitvenem sektorju kot je naše, je s tega vidika organizacija dela od doma po eni strani lažja, po drugi strani pa smo primorani obravnavati ne samo specifike posameznih oddelkov ampak tudi specifike/želje posameznih zaposlenih. Seveda če želimo ohranjati in dvigovati zavzetost, motivacijo, socialne interakcije. Torej, recept in model? Nimamo ga. Prilagajamo se tako oddelkom, kjer politiko postavljajo vodje/direktorji, kot tudi posameznikom in njihovim željam. Vsekakor razburljivi časi…«

Najbolje je torej, da pred končno odločitvijo preučimo vse vidike in specifike dela, ter se na novo realnost, če je to le mogoče, že vnaprej dobro pripravimo, saj bomo le na ta način lahko iz konca t. i. zdravstvene krize, odšli z vsaj enako ali pa celo bolj motivirano ekipo. Takšen primer nam je prijazno predstavila Katarina Bremec Slanič, vodja razvoja kadrov na E-študentskem servisu, ki pravi:

»Ko sedaj gledamo za nazaj, lahko rečemo, da smo se na novo realnost začeli pripravljati dovolj zgodaj in da smo se odlično prilagodili. Že februarja 2020 smo z vodstvom začeli iskati možne rešitve v primeru delnega ali celotnega zaprtja gospodarstva. Pospešeno smo digitalizirali vse delovne procese, izboljšali e-poti za mlade in delodajalce in se prilagodili na delo za zaprtimi vrati naših poslovalnic. Že od vsega začetka epidemije veliko pozornost namenjamo zdravju zaposlenih in vsem preventivnim ukrepom za varovanje zdravja. Glede na to, da ima večina zaposlenih otroke v vrtcu in osnovnih šolah, smo že pred zaprtjem šol in vrtcev pridobili podatke, kdo od zaposlenih bo lahko delal kljub zaprtju vrtcev in šol. To nam je omogočilo zelo hitro oblikovanje novih timov in prerazporeditev delovnih nalog. V zadnjem letu se nam je ponovno potrdilo, kako izjemna je naša ekipa sodelavcev in da svoje delo kljub težkim izzivom opravljajo izredno predano.«. 

Glede na izkušnje in primere sogovornikov lahko ugotovimo, da enostaven in unikaten model, ki bi enako efektivno deloval v vseh okoljih, ne obstaja. Potrebno se je torej prilagajati vaši ekipi, njihovim potrebam in v kolikor je le-to potrebno, model tudi sproti spreminjati, saj so trenutni nepredvidljivi časi najboljši opomnik, da večina stvari in situacij ni večnih. 'Zdraviti' nove razmere na star način, nam na dolgi rok ne bo prineslo željenih rezultatov. Novi časi zahtevajo nove rešitve in le z njimi bomo dosegli dolgoročni uspeh.