Zakaj generacija Z želi razkritje plač v oglasih

K odločitvi za sistematično raziskavo o vplivu potencialnih sprememb v svetu zaposlovanja - zlasti razkritja plač v oglasih za delovna mesta - nas je navdihnila aktualna razprava, ki je zajela Slovenijo: uvedba evropske direktive, ki bi delodajalcem narekovala razkrivanje plač v oglasih ali pred razgovorom. 

Cilj naše raziskave je bil razumeti, kako generacija Z dojema to potencialno spremembo in kakšen bi lahko bil njen vpliv na iskanje zaposlitve med mladimi. 

Zato smo izvedli kratko anketo med 292 pripadniki generacije Z, s čimer smo želeli pridobiti poglobljen vpogled v njihova mnenja in pričakovanja glede transparentnosti v kariernem okolju.

Razkritje plač v oglasih za informirane karierne odločitve

Več kot 90 % generacije Z podpira idejo o razkritju plač v oglasih za delovna mesta. Razlogi so raznoliki, vendar trije ključni dejavniki izstopajo:

Primerjava kariernih priložnosti: Za več kot polovico (56 %) anketiranih je razkritje plač orodje za primerjavo kariernih priložnosti. Mladi želijo premišljeno izbirati in se razvijati v okolju, ki najbolje ustreza njihovim ciljem. 

Gradnja zaupanja: 15 % anketirancev meni, da je to ključno za gradnjo zaupanja v delodajalca. Transparentnost plač vzpostavlja temelj za dolgoročne in stabilne odnose med zaposlenimi in delodajalci. 

Ocenjevanje kompetenc: 14 % anketirancev vidi razkritje plač kot ključno za vrednotenje lastnih kompetenc na trgu dela. To jim pomaga postaviti realna pričakovanja in ceniti svoje spretnosti.

Mladim bi se torej s sprejetjem te direktive odprla vrata, ki vodijo do bolj informiranih kariernih odločitev. S prejetimi informacijami bi lahko ocenili, ali se vrednote in pričakovanja potencialnih delodajalcev ujemajo z njihovimi.

Transparentnost plač ne koristi le zaposlenim, temveč bi lahko imela pozitiven vpliv tudi na delodajalce. Ob upoštevanju, da zadovoljni zaposleni prispevajo k boljšemu delovnemu okolju, bi transparentnost lahko pripomogla k privabljanju in zadrževanju talentirane delovne sile.

Zakaj nekateri dvomijo v smiselnost razkritja plač?

Čeprav večina podpira transparentnost, obstaja tudi manjši odstotek (10%), ki dvomi v smiselnost razkritja plač. Nekateri zagovarjajo individualne dogovore, kjer bi se plača določala posamično, drugi poudarjajo željo po zasebnosti finančnih podatkov, medtem ko ostali menijo, da plača ni edini odločilni dejavnik pri izbiri zaposlitve.

Osebne preferenčne razlike odražajo individualnost mladih iskalcev zaposlitve. Nekateri vidijo plačo kot del obsežnejšega paketa, medtem ko drugi poudarjajo, da bi morala biti plača stvar zasebnosti.

Ključno je razumeti, da lahko osebne preference glede transparentnosti plač odražajo tudi raznolikost delovnih mest in industrij. V nekaterih sektorjih so informacije o plačah bolj občutljive, medtem ko so v drugih morda bolj standardizirane.

V sodobnem kadrovskem okolju opažamo izrazite razlike med generacijami na trgu dela. Generacije, ki so že integrirane v delovno silo, so odraščale v časih, ko je bilo delovnih mest manj. To pa je zahtevalo večji trud pri iskanju prve zaposlitve.

Mladi danes zaposlitev iščejo drugače kot pred 10 leti

Takratna delovna kultura je temeljila na umirjenih pričakovanjih in vstopanju na trg dela z določeno mero ponižnosti. Pomen plače je bil sicer relevanten, vendar ni zasedal centralnega mesta v kariernih aspiracijah; prioriteta je bila usmerjena v pridobivanje znanja in gradnjo profesionalnega ugleda. Tradicionalni vzgojni pristopi so pogosto poudarjali sprejemanje danih okoliščin brez prekomernega vpraševanja.

Spremembe v pristopu do iskanja zaposlitve so očitne, ko primerjamo komunikacijske strategije zaposlitvenih agencij, denimo 10 let nazaj z današnjim časom. Ta evolucija ni zgolj generacijske narave, ampak odraža tudi makroekonomske spremembe. 

V situacijah, ko povpraševanje po delovni sili presega ponudbo, se moč pogajanj premakne na stran delojemalcev. To vključuje tudi rastoče zahteve po transparentnosti plačnih politik na delovnih mestih, kar vpliva na oblikovanje osnovnih pravic delavcev.

V kontekstu slovenske zakonodaje in sestave plač je očitna potreba po jasnejši definiciji, kaj sestavlja oglaševano plačo. Trenutna nejasnost, ki izhaja iz dodatkov, variabilnih izplačil uspešnosti in drugih monetarnih komponent, bistveno vpliva na končno višino plače in s tem na percepcijo in zadovoljstvo zaposlenih. Razumevanje in usklajevanje teh faktorjev na nacionalni ravni je ključno za učinkovito in pravično tržišče dela, za namene transparentnosti plač pri oglaševanju delovnih mest.

Generacija Z: Transparentnost v vseh sferah življenja

Rezultati naše ankete odražajo dinamiko življenja med pripadniki generacije Z, pri čemer izrazita nestrpnost do negotovosti sovpada z izrazito željo po transparentnosti. To izhaja iz tempa sodobnega življenja ter trendov, ki spodbujajo odprtost v različnih vidikih vsakdanjega življenja. Opazovanje pogoste menjave zaposlitev in poudarka na transparentnosti v različnih kontekstih nakazuje na širši družbeni trend.

V okviru hitrega digitalnega obdobja, kjer so informacije takoj dostopne, mladi iz generacije Z izkazujejo željo po hitrosti in transparentnosti tudi v svoji profesionalni poti. Potreba po jasnih informacijah se tako odraža v zahtevi po preglednosti v vseh aspektih življenja, vključno s kariernim razvojem.

Generacija Z je odraščala v obdobju ekonomske nestabilnosti, kar je močno oblikovalo njihov odnos do zaposlitve. Hitrejši prehodi med zaposlitvami so postali norma, saj mladi aktivno iščejo izboljšane priložnosti in pospešen karierni razvoj. 

Ali lahko željo po transparentnosti pripišemo vplivu oglasov za študentsko delo?

Posebej v Sloveniji imajo študentski oglasi velik vpliv. Spletni portali, kot sta e-Študentski Servis ali Mjob, že zdaj vključujejo informacije o urnih postavkah za študentska dela. Tako se mladi že v času študija navadijo izbirati med priložnostmi, ki so v skladu z njihovimi finančnimi cilji.

Študentski oglasi ne le informirajo mlade o plačah, temveč jih obveščajo o razmerah na trgu dela, s čimer mladi lahko pridobijo občutek realnega stanja. Z zgodnjim izpostavljanjem transparentnosti se oblikujejo realna pričakovanja, ki lahko vplivajo na celotno kariero.

Vendar pa je treba opozoriti, da so študentska dela pogosto specifična in se plače lahko razlikujejo od tistih v rednih zaposlitvah. Nauk, ki ga mladi dobijo iz študentskih oglasov, bi se lahko prenesel v pričakovanja, ko vstopajo na trg dela ter iščejo svojo prvo redno zaposlitev.

Kaj lahko še pričakujemo od generacije Z?

Transparentnost v plačah je le ena plat kompleksnega sveta dela. Ključno je razumeti, kako te spremembe vplivajo na različne deležnike na trgu dela. V prihodnosti bi lahko videli ne le večjo transparentnost, temveč tudi nove oblike preglednosti v različnih aspektih zaposlitve.

Morda je to le majhen vpogled, vendar hkrati poziv k nadaljnjim, obsežnejšim raziskavam, ki bodo razkrile širše vzorce in resnično razumevanje potreb in pričakovanj mladih iskalcev zaposlitve. Transparentnost je ključna, vendar moramo razumeti, kako to vpliva na celoten ekosistem dela.

Naj bo naša raziskava le prvi korak v odprtem dialogu o prihodnosti dela, ki bo prinesel koristi vsem generacijam in oblikoval prijaznejše delovno okolje za vse. Raznolikost mnenj, poudarek na izkušnjah in hitri odzivi generacije Z kažejo, da je ta tema ključna za oblikovanje delovnih mest prihodnosti.

Članek je bil februarja 2024 objavljen v tiskani reviji HR&M in na njihovi spletni strani.